Zavedanje sebe, razumevanje sebe, svojega načina razmišljanja, čustvovanja, svojih prepričanj, vzorcev delovanja… to je nekaj, s čimer se načeloma ne ukvarjamo. Pa čeprav je to bistvo vsega; kajti od tega so odvisne naše zunanje okoliščine, naše situacije v katerih smo, naši odnosi katere živimo… Vse tisto, s čimer pa se ukvarjamo.

Vsi mi s svojimi mislimi in občutki kreiramo, ustvarjamo, lahko rečemo čaramo, prepričanja o življenju, ki jim verjamemo in na tak način ustvarjamo svojo realnost.

Iskreno verjamem, da bi se moral vsak posameznik podati na pot odkrivanja sebe, vsega kar je v nas lepega in tistega manj lepega – kot je rekel že C.Jung – naših senc. Verjamem, da je to razlog, zaradi katerega smo Tukaj. Le na tak način lahko zavzamemo aktivno vlogo v svojem življenju. S tem, ko fokus z zunanjih dejavnikov premaknemo nase, avtomatsko prevzamemo tudi popolno odgovornost za sebe. To pa pomeni, da se prenehamo ukvarjati z ostalim svetom in s prstom kazati na vse tiste in tisto, kar je »krivo« za naše okoliščine. Kajti takrat smo pripravljeni videti preostale tri (ali štiri) prste, ki kažejo nazaj na nas.

Verjamem, da ko enkrat razširimo svoje zavedanje o svetu in življenju, lahko zaživimo bolj smiselno in izpolnjeno. In če je bil kdaj pravi čas, da damo priložnost takšnemu odnosu do življenja, je to zdaj.

Zdaj je čas, da ozavestimo kako živimo, kako funkcioniramo, tako posamezniki kot družba. Da pogledamo na življenje z distance. Da si priznamo, da smo na račun navidezne varnosti, pripravljeni storiti marsikaj. Pa čeprav nam v resnici nič od zunaj ne more dati občutka varnosti, dokler ga ne začutimo v sebi. Priznati si moramo, da odnosi v katerih smo, velikokrat niso pristni, iskreni. Zakaj? Ker mi sami nismo pristni. Ker smo izgubili stik sami s sabo, ker smo preveč obremenjeni z vsem, kar moramo, kar se spodobi, kar je ustrezno… Le malokrat pa se vprašamo, kaj si zares želimo.

Ko bomo našli sebe, svoje bistvo, bomo lahko spet uravnotežili moško – ženski princip, ki je žal popolnoma porušen. Najprej moramo to zgraditi znotraj sebe, potem še v odnosih. In to je tisto, kar bo naredilo spremembo v svetu. Na tak način bomo svet popeljali iz procesa destrukcije v proces kreacije. Moški princip trenutno temelji ali na tekmovalnosti, borbi, dokazovanju; ali pa je popolnoma pasiven… Na drugi strani je ženski princip tisti, ki je v moški energiji, ki je pretirano aktiven, podpira in vodi. Ko si bo ženska dovolila biti spet biti nežna, ranljiva, sočutna, ko se bo vrnila k svoji ženski esenci, ki pomeni sprejemanje, takrat bo prebudila svojo intuicijo, svojo kreativnost. Kajti ženska je tista, ki da vizijo, ki drži prostor… da se lahko prebudi moški princip. In takrat moški dobi nazaj svojo pravo energijo, zdravo moč. Takrat ima v življenju smer, takrat lahko nudi občutek varnosti, je pravi bojevnik – luči, ima sposobnost manifestacije vizije. Ženska se prebudi, moški sledi.

Upajmo si… zamenjati strah za ljubezen