Ima vaš otrok potrebo po dokazovanju? Se primerja z vrstniki? Se vam zdi, da to slabo vpliva na njegovo samozavest in samopodobo? Dokazovanje, primerjanje, tekmovanje so v naši družbi praktično del vsakdana. Nekateri bi rekli, da to ni nič takšnega, da otrok s tem razvije potrebne kvalitete, se nauči načina delovanja, ki mu kasneje v življenju prinese uspeh. Ja, če pod uspeh v življenju štejemo zunanje dosežke, pridobljen status in materialne dobrine.
Je zares v redu, da svojo lastno vrednost povezujemo z dokazovanjem na materialni ravni? In ali imamo vsi enake danosti in kapacitete, da se lahko med seboj primerjamo?
Znanost Human Design-a to tematiko obravnava v povezavi z energetskim centrom Ega/Srca, ki se nahaja v našem telesu. To je center volje, ega in materialnega sveta. Na fizični ravni je povezan srcem, timusom, žolčem in želodcem; iz njega izvira potreba, da se dokažemo, da smo vredni, zmoremo zaslužiti denar, si ustvariti udobno življenje, poskrbeti za svoje bližnje. Ta moč volje Srca je tista, ki je zgradila našo civilizacijo, s tem, ko nam je na materialnem nivoju omogočila poskrbeti zase in preživeti.
Čeprav trenutno svet prehaja iz načina delovanja, kjer »moramo« preživeti, smo kljub temu še obdržali vzorec delovanja iz preteklosti, ki temelji na strahu in smo tako še vedno pod velikim pritiskom, da dokažemo svojo vrednost, da moramo biti uspešni.
Težave glede samopodobe, zaupanja vase, občutka lastne vrednosti, so težave, ki izhajajo iz Ego centra in to je v naši družbi trenutno zelo močno izraženo; vpliva na naše odnose, delo, na to kaj verjamemo da si zaslužimo, koliko si dovolimo uživati v življenju.
Energetski center v našem telesu je lahko definiran ali nedefiniran. V primeru definiranega, to pomeni, da imamo stalni dostop do energije/volje, ki jo potrebujemo za dosego naših ciljev. 30% ljudi ima center Ega definiran in to so ljudje, ki načeloma imajo občutek lastne vrednosti, imajo alate da tekmujejo, se primerjajo in se dokazujejo. To je v njihovi naravi. To je t.i. zdrav ego, ki ve da zmore in to počne v dobrobit vseh, ki pozna svojo vrednost in vrednost ostalih in nima veze z občutkom večvrednosti. Za otroka z definiranim centrom Ega/Srca je torej zdravo in nekako naravno, da se dokazuje, da izpolnjuje zastavljene cilje, da ima občutek, da zmore, da dosega uspehe. Takemu otroku starši lahko pomagamo razviti zdravo tekmovalnost in zdravo samopodobo, s katerima bo doprinesel k splošni dobrobiti vseh.
Kar 70% ljudi pa ima Ego center nedefiniran. To pa pomeni, da ni stalnega dostopa do srčne volje, ki je potrebna za doslednost in vztrajnost na dolgi rok. To se pogosto izrazi kot pomanjkanje občutka lastne vrednosti. Naravno stanje nedefiniranega centra Srca je ne-dokazovanje svoje vrednosti, ne-poskušanje, da se stvari zgodijo, ne-dajanje obljub. Takšna oseba nima ničesar za dokazovati nikomur! Ker ne zmore. Ker nima stalne energije in volje za to. To ne pomeni, da ne bo nič dosegla, v ničemer uspela. Pomeni le, da bo pot do tja drugačna. V nasprotnem primeru se oseba pogosto fizično izčrpa, pregori, v tempu življenja, ki naj bi bil enak za vse nas. Vsi menimo, da smo enaki, da vsi zmoremo, da vsi moramo. In s tem, ko oseba z nedefiniranim centrom Srca nečesa ne zmore izpeljati v praksi, bo imela občutek, da je manjvredna oz. nevredna.
To so torej otroci, za katere ni zdravo, da so v svetu, kjer se stalno primerja, ocenjuje, dokazuje. To zelo slabo vpliva na njihovo samopodobo in občutek lastne vrednosti. Pogosto imajo ti ljudje, tudi otroci, večjo potrebo po nadzoru, saj se s tem skušajo izogniti situacijam, v katerih bi se počutili slabše, nezadostne, ponižane, neuspešne. To so otroci, ki bodo imeli stalno potrebo, da se dokazujejo, da so pogumni, zvesti, ubogljivi, lepi… vredni.
Prava vrednost osebe/otroka z nedefiniran centrom Ega je v tem, da ni vezan na materialni svet in s tem na materialni uspeh. Če ima vaš otrok nedefiniran energetski center Ega, je pomembno, da ga naučite, da se ne rabi nikomur, nikoli, za nič dokazovati. Da se ne sme primerjati z drugimi in da je popoln točno takšen kot je.
Recimo, da imamo starša z definiranim in otroka z nedefiniranim Ego centrom. Takšen starš je lahko zelo ambiciozen, uspešen v karieri. In seveda si to želi tudi za svojega otroka, ne razume pa, da ta otrok tega ne zmore doseči, vsaj ne na isti način. Ne razume, da bo za dosego enakega cilja ta otrok potreboval ogromno energije, moral vložiti ogromno truda in kljub temu se bo spraševal, zakaj ne zmore, zakaj je to tako težko, zakaj ni dovolj dober, sposoben, delaven, inteligenten. Takšna pričakovanja lahko v otroku vzbudijo močne občutke stresa in manjvrednosti, s katerimi se bo precej verjetno spopadal celo življenje.
Lepota Human Design-a je v tem, da nam pomaga razumeti našo medsebojno različnost ter hkrati edinstvenost. Da uvidimo, da smo si med seboj različni in da te razlike spoštujemo, ne pa da drug drugega ocenjujemo in poskušamo oblikovati po lastnih merilih. Naučimo naše otroke, da jim ni potrebno tekmovati, se primerjati, dokazovati, obsojati, da se bodo počutili vredne. Naučimo jih, da njihova vrednost izhaja iz njih samih in da je njihova pravica, da so drugačni in edinstveni.