Osebna rast – tabu ali modna muha?

Osebna rast je izraz, ki se v zadnjem času pogosto omenja. Vzbuja pa nam precej nasprotujoče si odzive. Ljudje, ki se ukvarjajo z osebno rastjo so ali posebneži, ki nimajo prav veliko stika z realnostjo ali pa posamezniki, ki se zavedajo, da je življenje nekaj več. Meni je ljubši izraz razumevanje sebe in življenja.

Poglejmo, kaj osebna rast pravzaprav je, kaj to pomeni. Morda nam uspe razbiti kakšen tabu, morda nam uspe koga navdihniti, da zamenja svoj modni stil.

Kaj osebna rast nikakor ni

Osebna rast ni beg iz realnosti ali uporništvo. Teme, ki niso družbeno priznane in sprejemljive, s katerimi se ne srečujemo v družbenih sistemih, so po navadi ožigosane za nerealne, nepotrebne. Zakaj smo tako netolerantni do drugačnosti, do tistega, kar ni diktirano s strani družbe? In še boljše vprašanje? Zakaj te stvari niso zaželene? Kakšen bi bil svet, če bi se vsi ukvarjali z osebno rastjo, z delom na sebi?

Osebna rast ne pomeni, da smo čudaški. V naši družbi je najbolj zaželeno, da si povprečen, takšen kot vsi. Da ne izstopaš preveč. Drugačnost vzbuja neodobravanje, nelagodnost, strah, izogibanje. V resnici gre le za nerazumevanje in lažje je nekoga označiti za čudaškega, kot priznati, da ga ne razumemo.

Osebna rast ne pomeni, da je z nami nekaj narobe. Če delaš na sebi, hodiš na terapije, na svetovanja, izobraževanja… to pomeni, da s tabo nekaj ni v redu. Iti k osebnemu zdravniku po zdravila, ki bodo odpravila simptom, je najbolj normalna stvar. Iti k terapevtu na pogovor, z namenom odkriti vzrok za ta simptom, to pa je povod za obsojanje. Tega se sramujemo.

Osebna rast ne zahteva posebnega znanja. Za t.i. delo na sebi ne potrebujemo imeti znanstvenega naziva. Ni nam treba prebrati vse možne literature, ki nam je na voljo, da bomo razumeli, za kaj gre. Vse kar potrebujemo, je sprejeti dejstvo, da fizični svet ni vse kar je; da je le-ta odraz naših misli, čustev, prepričanj, delovanja. Ko to razumemo, pač moramo sprejeti odgovornost za svoje življenje. Ki je že itak naša, le da si to težko priznamo.

Kaj osebna rast vsekakor je

Osebna rast je poglabljanje vase, v svoj notranji svet. V svoja čustva, misli, prepričanja. Je sprejemanje, da je trenutno stanje posledica vseh preteklih dogodkov. Je sprejemanje, da preteklost ima vpliv na nas. Je sprejemanje, da življenje naših prednikov, vsa zgodovina, ki se je zgodila, še kako vpliva na naše življenje danes. Je raziskovanje tistega, kar verjamemo o sebi, o svetu in razumevanje, da je to tisto kar ustvarja našo realnost. In če realnost ni »ok«, pomeni, da imamo v sebi vzorce, ki jih je potrebno preseči.

Osebna rast pomeni prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Pomeni, da vso pozornost usmerimo nase. Da prenehamo s prstom kazati na okolico, avtoritete, družbo, svet. Je sprejemanje dejstva, da je vzrok za nezadovoljstvo v življenju, v službi, v partnerstvu, itd., vedno v nas samih. Da smo se v določenih situacijah znašli z namenom, da se iz tega nekaj naučimo. Če le zmoremo izstopiti iz vloge žrtve in varnega zavetja cone udobja.

Osebna rast pomeni priznavanje univerzalnih zakonitosti življenja, ki veljajo za vse nas. Je priznavanje dejstva, da ni naključij. Vse je na ključ. Vse je le odraz nas samih. In vse se spremeni, ko spremenimo svoj odnos do vsega. Ko se od-ločimo od starega. Ko zmoremo spustiti. Ko se odločimo za novo.

Osebna rast pomeni biti aktivni udeleženec svojega življenja, ne zgolj pasivni opazovalec. Pomeni biti scenarist, režiser in imeti glavno vlogo v igri. In se tega zavedati. To dejstvo nas ne sme strašiti, dati nam mora notranjo moč.

Osebna rast je priznanje, da smo tako fizično bitje, kot tudi miselno, čustveno in duhovno. Je odločitev, da pogledamo nase in na svoje življenje z distance, kot kritični opazovalec. Se soočimo s svojimi sencami, ki so del nas vseh. Da prepoznamo vse maske ega, jih sprejmemo, presežemo in smo pripravljeni pod njimi uzreti svoj resnični Jaz.

Osebna rast pomeni izstopiti iz matrice, se prebuditi, dvigniti stanje zavedanja. Videti celoten gozd, ne le posamezna drevesa. Pomeni preseči vse tisto, kar je treba, kar se spodobi, kar je sprejemljivo. Preseči svojo majhnost, svojo nepomembnost, svojo nemoč. Pomeni zaupati življenju in se mu predati. Osebna rast pomeni slediti Sebi.

Kako se lotiti osebne rasti

Ne verjamem, da obstaja le ena možnost. Ali da obstaja pravilen in nepravilen pristop. Verjamem, da je najpomembnejši faktor iskrena želja in pa odločitev. Za spremembo, za sebe. In pa seveda pogum. Osebna rast je pot in ne cilj. Potrebna je srčna namera, ko stopimo na to pot. Kajti pripravljeni moramo biti zamenjati strah za ljubezen in za to je potrebno odpreti svoje srce.

Odločitev za osebno rast je odločitev najti sebe in se upati izraziti v polnosti. Videti vse dele sebe. Pravzaprav je to odločitev imeti rad samega sebe, se sprejeti, se prenehati obsojati. Osebna rast je pot v resnično svobodo in stanje zavedanja miru, enosti. To pa je resnični namen življenja.

Če se vam torej zdi, da ste eden tistih, ki se »pretirano« ukvarjajo sami s seboj, da vas drugi ne razumejo in vas to navdaja z dvomom vase…

Vedite, da vsaka resnica preide tri stopnje, preden je priznana:

– Na prvi doživi posmeh.

– Na drugi ji nasprotujejo.

– Na tretji jo imajo za samoumevno.

(Arthur Schopenhauer)

Osebna rast ni oz vsaj naj ne bi bila modna muha; ne, ko jo enkrat zmoremo spraviti iz teorije v prakso. In ni več potrebno, da je tabu… Zato, le pogumno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja